1. Polvere bianca – Marco Milanese in Alex Franco 80m IV, 1L WI 4, 2L WI 5
2. Mix and rasta tricks – Marco Milanese Fabrizio della Rossa 80m V, M5+, WI 5+ (Marec 2011)
3. Per Leila – Luca Vuerich in Marco Milanese 120m IV, WI 6+/7- (Januar 2009)
4. Tridente – Alessandro di Lenardo in Luca Vuerich 90 m IV, WI 6 (Marec 1996)
5. Super Stridente – Luca Vuerich in Federico Compassi 100m IV, WI6 (Februar 2009)
6. Equilibrio – Luca Vuerich in Romano Benet 205 m, IV, WI6 (Februra 2003)
7. Gladiator – Dejan Koren in Boštjan Mikuž 205 m, IV, M7-, WI6, X, R (26.1.2013)
8. Alpino 2014 – Boštjan Mikuž in Elvis Furlani 200 m, III, WI4/5 (29.12.2012)
9. Canale – Alessandro di Lenardo in Luca Vuerich 600 m, IV, WI4+ (Januar 2002)
10. Contarsto – Alessandro di Lenardo in Luca Vuerich 150 m, IV, WI6 (Januar 2002)
11. Vibra – Andrej Magajne in Simon Slejko 180 m, IV, WI6-, X (Februar 2003)
12. Mr Luca – Dejan Koren in Boštjan Bizjak 100 m (140 m), III, M7, WI7, X, R (Januar 2011)
13. Mr Risk – Luca Vuerich in Romano Benet 140 m, III, WI7, X, R (Februar 2003)
14. Riofreddo – Alessandro di Lenardo in Luca Vuerich 500 m, III, WI5 (Marec 1996)

Ni lepšega se vračati tja, kjer smo najraje. Ja, dolina Riofreddo mi je zares pri srcu, ker je vedno mir, spokojna tišina, malo ljudi, krasne zimske in letne linije in prav ta odmaknjenost ji daje še tisti lesk, ki ga ne najdeš ravno pogosto. Pred dvema letoma sem že par krasnih zimskih dni preživel tod. Ja Mr. Risk in Luca me še zdaj ne pustita hladna, ko se spomnim na niju. Takrat sem zapisal tole.

Onega dneva nazaj, ko je vse norelo med božičem in silvestrovim je bil pravi kraj za umik ravno ta krasni kraj. Pri nas na vipavskem se je dalo frikat v kratkih rokavih, a tam spoznaš, zakaj se dolini reče dolina Mrzlih vod. Super je bilo, nor vikend, poln smeha, zajebancije in dobre plezarije. Štirje fatulini smo se odpravili v tiste konce. Boštjan in Elvis sta prvi dan splezala novo smer, Alpino 2014, jaz in Tine pa ponovila lepo linijo Contarsto. Drugi dan pa sva še z Boštjanom ponovila mojstrovino Beneta in Vuericha – Equilibro. Krasna ledna linija se pne prav čez cel amfiteater do roba stene.

Že takrat smo ugotovili, da ne bo dolgo časa preteklo, ko se bomo semkaj, v ta tihi raj ponovno vrnili. In res, potem je sicer sledil obisk dveh lednih festivalov in spet je prišel čas, da gremo izpolnit lanski dolg. Pod steno sva z Boštjanom prišla z namenom splezati linijo, ki sva jo zadnjič uzrla. Zgedala je lepa, logična in niti ne tako težka, kot se je potem izkazalo. Ja bilo je pestro, sploh v zadnje rasztežaje svetujeva ponavljalcem, da vzamejo s seboj kak klin in set frendov (od C0.5 – 1). Je pa fantastična linija, ki ti ponudi vse, od strmih odstavkov ledu do mix plezarije. V smeri sva pustila en klin. Sestopila sva po smeri. To je smer, ki nedvomno spada v ta kolaž teh lepih in pravih linj v tej krasni in spokojni dolini.

• Gladiator, Cima delle Cenge, Valle di Riofreddo – 205 m, IV, M7-, WI6, X, R Dejan Koren – DeKo in Boštjan Mikuž PRV(26.1.2013)

Dejan Koren – DeKo (MONTURA, Singing Rock)