Ne gre samo za COPY / PASTE …

… ne še zdaleč ne, pa čeprav se nama je lanskega septembra z Elvisom zdelo, da bo vsaj delček tega lahko mogoč. Curmayerij je pokal po šivih in v zraku je bilo čutiti naelektrenost tako, kot pred nevihto, čeprav je bilo nebo modro in kristalno čisto. Res je potreben klik, tista iskrica, kot pri pravi ljubezni … Ja, vse je bilo nared za start enega najtežjih ultra trailov na svetu – Tor des Geants je bil tik pred startno črto.

PD Vipava_Plakat 85 x 200_03
100UTVV (ultra trail vipavska dolina)

Potem so tekli dnevi, tedni in meseci, ko je bila moja prva misel zjutraj, ko sem se zbudil in zadnja misel zvečer preden sem zaspal, kako dodobra organizirati Ultra trail vipavska dolina. Sem pač tak patron od človeka, da hočem popolnost in tudi tu, niti približno nisem hotel stvari prepuščati naključju … Počasi in zelo skrbno, ter nevedoč sem sestavil ekipo pridnih, delavnih in polnih elana ljudi, ki so mi nadčloveško pomagali, me bodrili, dobro namerno kritizirali, me postavili nazaj na tire, ko sem iztiril in bili z menoj do konca … do prihoda zadnjega 404 tekmovalca v cilj …

nanos3
Progo sem spoznal do potankosti …

Precej prej bi moral ta članek napisti pa sem namenoma čakal, da se voda zbistri, da bom lahko videl vso vsebino, ki je ostala in dodobra premislil kako naprej …

socerb1
Lepot in briljantnih barv ni manjkalo …

V svoj laif sem si vbrizgal prekomerno dozo se mi je zdelo na trenutke, ko so mi stvari na momente začele uhajati iz rok. Je pa po drugi strani res krasno, ko si polno zaposlen in vidiš, kaj je vse zmožno tvoje telo napravit v 24. urah dneva … še vedno sem po prvobitni duši plezalec, ki bi rad plezal osem dni na teden in dobro reorganizacijo je bilo potrebno narediti, da sem zbasal v svoj urnik tak dogodek, ki sem ga želel do potankosti, kar se da dobro izpeljati.

Največ dela je bilo s trasiranjem trase teka. Kje, kako in zakaj so bila glavna vprašanja na sestankih, ki so se vrstili iz tedna v teden. Naposled smo le sestavili krasno traso, ki v celoti obkroži vipavsko dolino po njenih najlepših obronkih. Potem je bilo še ogromno za postoriti in dnevi pred tekmo so se zvečer prevešali v drugi dan, ko nas je za-suvalo delo, a ekipa je vzdržala in delala s polno paro. Potem pa je končno prišel naš dan, emocijo in naelektrenost je bilo čutiti, tako, kot na Tor des Geantsu pred osmimi meseci, ko sva bila z Elvisom tam. Le to sva si želele takrat kopirati in že takrat vedela, da bo težko … a uspelo nam je. Tekmovalci so to občutili, preko tristo petdeset prostovoljcev je to dajalo na vsakem koraku in naredili dogodek nepozaben … O sami tekmi ne bom tu izgubljal besed, bilo bi tu premalo prostora, da bi opisal zadovoljstvo tekmovalcev, ki so srečni prihajali v cilj nad osupljivo koluiso same trase, ki so ji sledili.

Foto galerija 100UTVV.

Potem sem nedeljsko popoldne, ponedeljek in torkovo jutro prespal … 100UTVV je posrkal iz mene skoraj vse, kar sem imel na razpolago dati.

Sledila so med tedenska predavanja odličnih alpinistov: Boštjana Mikuža, Dr. Nejca Kurinčiča, Urbana Ažmana in Matjaža Jerana, ter ultra tekača Miha Podgornika. Bilo je spet super slišati toliko dobrih, krasnih in na trenutke tudi žalostnih zgodb. Predavanja so odsev vseh zgodb, ki se nam dogajajo vsem nam … eni znajo to pač povedati in predstaviti na tak način, da se ljudje, ko poslušajo ne presedajo in zehajo in prav vsi zgoraj našteti so super predstavili vsak svojo pot in dali nam vsem vedet zakaj to počnejo … Še enkrat hvala vsem, bili ste izjemni. Sledite še naprej poti, po kateri stopate in sledite svojemu srcu, ker to tako radi počnete … to se ni slišalo, niti ne videlo, … čutilo se je …

Odličen UO 100UTVV (upravni odbor, z leve: Stanka Koren, Meta Trampuž, Vesna Kobal, Simon Ušaj, Elvis Furlani, DeKo, Tomaž Bizjak, Silvester Blaško, Blaž Kodelja in Boštjan Mikuž, manjka še Ožbej Marc)
Odličen UO 100UTVV (upravni odbor, z leve: Stanka Koren, Meta Trampuž, Vesna Kobal, Simon Ušaj, Elvis Furlani, DeKo, Tomaž Bizjak, Silvester Blaško, Blaž Kodelja in Boštjan Mikuž, manjka še Ožbej Marc)

Nakar je napočil čas za plezanje in začel se je že 10. Plezalni vikend Tura. Sobota je že po standardu rezervirana za kombinirano (velika plezalna stena – težavnost in balvani) plezalno tekmo za otroke v več kategorijah. Super je bilo videti mlade talente, kako si  želijo in koliko zares že zmorejo in dajo resnično vse iz sebe, da uspejo preplezati do zadnjega grifa. V večini je bilo mnogo otrok, ki jih pod budnim in strokovnim očesom dolge zimske dni in večere trenirata naši legendi: Marko Fabčič in Jurij Nabergoj. Vsa čast, da še vedno dobita energijo in voljo »krotiti« ta mlad in nadobudni rod, ki prihaja z malimi koraki velikih želja …

DSC_6643
Veselje ob plezanju …

Nedelja je pa ponujala krasno tekmo oz plezanje v naši Turi. Vreme nam je odlično šlo na roko in vsi tekmovalci, plezalci in organizatorji smo bili zares veseli in srečni, ker je plezanje v Turi ob ugodni klimi res čudovito.

DSC_6955_resize_resize
Plezanje v sektorju Tri votline, plezališče Vipava.
DSC_6869_resize_resize
Sektor Triptih, plezališče Vipava.

Potem je sledila globoka praznina v meni, počutil sem se izpraznjen in neuporaben … Enostavno se mi ni dalo več migat, a kriza je bila dokaj kratka in potem sem se spet aktiviral in postal uporaben, predvsem sam sebi … in okolici, ter okolju.

Paklenica - Zuib - vrh - Dejan, Barbi, Danijel -207990 -

»V gorah nekaj iščemo, čeprav tam nismo ničesar izgubili. Če bomo imeli kaj iskati tudi v prihodnje, smo na pravi poti,« je nekje zapisal Pavle Kozjek sam. Gore so simbol; tam so ljudje od nekdaj iskali navdih, odgovore na temeljna življenjska vprašanja, prosili višje sile za nasvete, za razlago najvišjih zakonov stvarstva. Gore nas ne potrebujejo, toda – ali jih mi še? Pavle je šel po svoj odgovor. Ga bomo lahko slišali? S tuzemskimi ušesi gotovo ne. Ponj bomo morali sami. Vsak zase in človeštvo kot skupnost, je odlično posvetilo za Pavleta Kozjeka napisal Tone Škarja – legenda slovenskega alpinizma in odličen pisec.

DSC_7379_resize
Balvaniranje nad reko … na vroč poletni dan …