Končno je prišel tudi na najin seznam destinacij, ki sva jih doolgo že imela v planu a enostavno so padla v mapo naslednjič. Res je tako, kot so govorili – nooroo dobro. In zagotovo se še kdaj vrneva.
Smeri so pisane na kožo plezalcem, ki imajo radi previse, strehe z dobrimi grifi in noro dobrimi kapniki. Preberi več Kalymnos
Dvajset let Singing Rocka, vmes veliko vsega in Central Pillar of Freney
Na nekatere partnerje se navežeš ne glede na količino opreme, ki ti jo pač dodeli tvoj sponzor. Mnogokrat je prijazna beseda vredna več kot pet plezalnih pasov. Je že res, da samo z “prijazno besedo” se ne moreš odpraviti v Dolomite plezat. Preberi več Dvajset let Singing Rocka, vmes veliko vsega in Central Pillar of Freney
Nora Burja in Illuminati
Za nekatere stvari je potrebno čakati leta. Spet druge pridejo takrat, ko je čas za to. Meni se je pri obeh smereh zgodilo oboje hkrati. Več dejavnikov se mora poklapati, seveda na podlagi zadostnega nivoja plezanja z cepini. Meni tako ljubega početja in najlepšo vejo alpinizma. Lednega in mix plezanja se najdlje ne naveličam, ko si sledi iz meseca v mesec in se razpotegne že v sezono, ko bi moral že davno imeti plezalke na nogah. Preberi več Nora Burja in Illuminati
Od Brna do I´Argentiere la Bessee
Že v španskih plezališčih se mi je začelo pomalo kolcati po cepinih, ledu in treningu. Od Španije naprej so potem moje roke namesto beline magnezija bile deležne rokavic za drytooling. Veliko obiskov Santa Katarine (jame z drytooling smermi) in domače stence je botrovalo konec čakanja in dvig forme. Nakar naposled le pride drugi vikend v decembru in odlično organizirana tekma v Brnu. Slovenijo smo zastopali trije tekmovalci in ena tekmovalka. Bilo je res super vzdušje, dobro smo se naplezali, ravno prav tekmovalno vzdušje in večerni finale je bil samo pika na i odlično pripravljenega Češkega spektakla. Preberi več Od Brna do I´Argentiere la Bessee
Plezališča južne Francije in severne Španije
Za letošnje leto nisem imel prav velikih načrtov se odpravljati na kako odpravo, ker sem se z leti naučil, da je potrebno gledati in graditi pri sebi to, kar najraje počnemo sami ali z ljudmi, ki so nam najbližje in se z njimi najbolj najdemo. Takoj, ko sem postavil cepine za nekaj časa v kot (čeprav to zvrst alpinizma najbolj obožujem) sva začela s Stanko prste privajat na skalo in v lepem vremenu zahaj v plezališča v slabem pa na najino malo umetno stenco , ki sva si jo s takim veseljem postavila v najini kleti. Preberi več Plezališča južne Francije in severne Španije
Campanile – Friendly Way
Ko me je prijatelj Silvo par let nazaj prosil, če bi šel z njim splezat nekaj …
1. Campanile – Friendly Way
When my friend Silvo asked me couple years ago if I would go with him to climb something nice – somewhere where I’ve certainly never been before, I said to him that I’d go anyway, as long as we climb. Preberi več Campanile – Friendly Way
Mali Rateški Mangart in Punta Giovannina
Nekoč sem si mislil, da so vse stene že nabito polne z preplezanimi linijami. Potem pa z leti odkrivaš ravno obratno, da je prostora še veliko in neskončno možnosti za nove smeri. Preberi več Mali Rateški Mangart in Punta Giovannina