Med Kanderstegom, Chamonixem in Fournelom

Po tako super tednu ne veš, kje bi začel pisati. A enostavno moraš stvari povedati oz zapisati, četudi bo vse to težko preliti v teh par stavkov sedaj tu.

Že lansko leto, ko smo kmalu po novem letu obiskali že drugič v mesecu Kandersteg, bolje rečeno severno ostenje Breitwangfluea sem si rekel, da se prihodnje leto semkaj zagotovo vrnem, kajti dobre linije kar same kličejo.

Zato se proti cilju takrat odpraviva z Nejcem iz Tolmina. Pot hitro in sproščeno mine. Z dnem sva že na planini, kjer si v eni od številnih pastirskih koč urediva najin dom za naslednji dve noči. Drugi dan sledi super lepa smerca Mach 3, ki se vije po ledu in nato čez veliko streho na visečo svečo. Super stvar. Kljub odjugi in deloma krušljivi skali mi jo vseeno uspe splezati prosto v drugem poizkusu.
Drugi dan sva hotela za zajtrk splezati še Metro a pričakalo nas je tuširanje in (pre)malo ledu za varen vzpon… Še se vidimo … upam, da zelo kmalu.

In tako jo naslednji dan že šibava proti Chamonixu. Preveč se je govorilo o dobrih razmerah v Beyond, da bi ostala načelna in bi šla plezat kaj drugega, samo zato, ker … saj veste. Res bi bilo škoda zamuditi takih razmer, pravi stiropor ali bolje rečeno stirodur je bil čez vso smer. No saj v večini, v tako znanem in razupitem detajlu je bilo par metrov suhega in malo je bilo praskanja in zatikanja – tam do dobre M6+. Vsakič pa ko sem prišel na štant sem se spomnil jeznega Twighta, ki se pizdi (zelo upravičeno !!) na Valeria Babanova, ki je ob dobrih počeh in na stotine dobrih mest, kjer lahko zabiješ odličnega profica navrtal po en sveder na sidrišče – podelana rit oz kje je spoštovanje etike Prvih plezalcev? Če kje svedrov ni potreba, tu v poplavi teh krasnih pok, res ne!
In da se spoštuje etiko prvih plezalcev je lepo plezati tako, kot se spodobi. Tudi na koncu se nisva prepustila hordi, ki zdirja po Rebuffat – Terrayu navzgor in sva splezala še tista dva original cuga do roba stene in si po manj kot šestih urah plezanja zadovoljno segla v roki.

Nato je imel Nejc še v planu eno smer posolirat v Midiju, a je vreme držalo in sledilo napovedi, da se bo čez dan poslabšalo. Zato jo popoldan ucvreva priti Brianconu. V petek za sprostitev splezava lep in lažji slap v čudoviti dolini Fournel. Drugi dan se zopet vrnemo nad staro rudniško mestece z namenom plezati dry smeri, ki so štele tudi za kvalifikacije na večerni finale v L`Argientere la Bessee. Super je bilo in fajn smo se naplezali. Take tekme so mi zares všeč, ker plezaš veliko, četudi si zadnji. Plezaš šest ur in potem se vidi kaj in koliko si preplezal. V večernem finalu mi ni šlo naj bolje, preveč sem šel na dober rezultat in po sreči sem prišel v super finale. Tam pa dodobra še spočit, plezal zase. Tako bi vedno morali, vsi. A ta preklop v glavi je včasih težaven. Meni se je posrečil in v ravno pravem trenutku. To so tekme. Kot življenje, enkrat gre tako kot mora, drugič ne, pa da ga jebeš. Čeprav si se isto pripravljal. Prav zato rad od časa do časa zavijem na katero tekmo, če že hočete. Mogoče je to dober trening zase, za psiho, za ne vem kaj …, meni je všeč in ne briga me, če je še komu? Drugo leto se vidimo spet …

  • Mach 3, Breitwangfluea, Kandersteg, M9, WI6, 150m, 6h – 6.1.2013
  • Beyond Good and Evil, Aiguille des Pelerins, V, M6+/7-, 600m, 6h – 9.1.2013
  • Capitaine courageux, Fournel, WI 4+, 200m, 2h – 11.1.2013
  • Drytooling tekma Ecrins 2013 – 1.mesto – rezultati

Dejan Koren – DeKo (Singing Rock)