Maroko 2009

Sami si krojimo našo Pot! Bolj ali manj. In od nas samih je odvisno kam in po kaj bomo poslali sebe, kaj iščemo? Koga iščemo, predvsem pa za kaj iščemo to?

Ne glede na slučaj ali pač, se nas je zbrala krasna druščina v krasen oktet. Šesterici članov novogoriškega alpinističnega odseka (Jernej Arčon, Tomaž Cingerle, Maja Gregorič, Vanja Nastran, Mitja Glečšič in Mitja Mikuž) in naveza vipavskega AO (Stanka Vidmar in Dejan Koren).

Cilj: Taghia, Visoki Atlas, Maroko; čim več splezati v visokih stenah odličnega rdečega apnenca! In se seveda dobro imet, pa še čim več videt, vsem nam neznanih področji. Prepričan sem, da nam je vsem uspelo zadovoljiti svoj lasten zalogaj načrtov, ki smo si jih pripravili pred potjo v Maroko.

Že sama pot iz letališča v Marrakeshu nam je dala vedet, da smo v deželi drugačnih ljudi, navad in predvsem okolja. Vsem nam je bilo takoj všeč, da smo se čim prej odpravili tja za kar smo prvotno in namensko najbolj prišli. Tahijo smo komaj čakali, predvsem pa rdečega odličnega apnenca in toko opevane krasne smeri v odlični skali.

Že isti dan ko smo sredi dneva prišli do končne destinacije, smo pohiteli do prvih smeri in se zapodili, da pod prsti začutimo to, po kar smo sem pritavali. Plezanje tu je res pravi užitek, odlično je vse; skala, smeri, stene, dostopi, okolje in prijazni domačini.
Potem se je ostalih deset dni vrtelo v močno podobnem ritualu; plezanje, plezanje, plezanje, no malo smo si vzeli tudi kak dan za počitek, raziskovanje bližnje in daljne okolice, lenarjenje in krpanje oguljenih blazinic …

Splezali smo kar nekaj tamkajšnjih klasik; Barako, Au nom de la reforme, Canyon Apache,
Tip tip Berbere, … Vse smeri so v resnici mnogo boljše kot je videti od spodaj, skala je res fenomenalna, res da na nekaterih mestih zelo ostra, tudi zato sva si s Stanko vzela kakšen dan več počitka med smermi, da so se blazinice kar se da dobro »poštimale«.

Če sem v Baraki najbolj »fajtal«, da sem jo na pogled zlezel, sem moral par dni kasneje v isti steni še bolj stisnit, da sem potegnil še nekaj rezerve iz sebe, da sem zmogel še zadnji razstežaj oster kot hudič smeri Tour pour le club.

Če v teh krajih, v teh smereh, v tej zares lepi in odlični skali plezalec ne najde motivacije za plezanje, potem, potem je skrajni čas, da se upokoji oziroma menja šport.
Med našim bivanjem v Taghiji smo se za dva dni odpravili plezat v kanjon, ki se nahaja približno tri ure hoda od naše vasice v smeri SV. Če je bila v Taghiji samota v stenah in pod njimi, je bila tu grobna tišina in samota celega ambienta! Česa tako odročnega nisem videl še nikjer. Res noro!

Potem smo si še deset dni vzeli za raziskovanje Maroka. Ker smo si želeli čim več videt in drugačnost pristno doživet, smo se odpravili čez prelaze Visokega Atlasa peš z osli in gonjači. Potem je sledil še obisk Todre, dva dni plezanja v sicer lepem kanjonu, a kaj ko je vse skupaj spominja na velik sejem, le da nadstropje višje od stojnic so plezalci, ki so tarča velikih oči turistov, predvsem pa objektivov in globokih vzdihov ko kakšen plezalec pade v smeri. V pravem nasprotju s Tahgijo! Plezalcu, ki pride iz takega mira v ta komercialno turistični kaos ni čudno, da mu je slabo!

Nato so se naše poti ločile, četverica nas je šla naravnost na zahodno obalo Afrike v Essaouiro, ostali pa v puščavo …
Ne le, da smo vsi doživeli nekaj novega, do prej še nam ne znanih področji Črne celine. Videli smo ljudi, ki delajo za kos kruha na dan, ki ne poznajo sodobnih razvad, ki ne vedo kaj je objestnost, kaj napuh in lakomnost, ki so srečni. Njih sij jim sije iz črnih oči tako pristno in pošteno, da se mi je zdelo da so par svetlobnih let pred našim svetom, čeprav so materjalno gledano vsaj pol stoletja za nami. V njihovih očeh se iskri veselje do življenja, kot se isto iskri nam. Še toliko bolj pa, ko smo bili tam, pod mogočnimi rdeče obarvanimi stenami v osrčju Visokega Atlasa. Bilo je tako preprosto in lepo!

Preplezane smeri:

  • Paroi des Sources: Belle et Berbere (6b+),
  • Oujdad: Baraka (680 m, 7b), Dejan NP, Stanka 6b AO
  • Oujdad: Tour pour lr club (270 m, 7c), Dejan RP, Stanka 6b A0
  • Taoujdad: Au nom de la reforme (300 m, 6c), Dejan NP, Stanka 2xA0
  • Paroi des Sources: Zebda (300 m, 7b+), Dejan in Jernej Arčon, oba 6c A0

Od ostalih udeležencev dobite poročilo o dogajanju in preplezanih smereh tukaj.

 

Odprava Maroko 2009 je trajala od 30.9.2009 do 21.10.2009
Člani: Vanja Nastran, Maja Gregorič, Stanka Vidmar, Mitja Gleščič, Tomaž Cingerle, Mitja Mikuž, Jernej Arčon in Dejan Koren.

Dejan Koren – DeKo (DUMO, AO-Vipava)